- samorásel
- -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo 2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda ∙ knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna samoráslo prisl.: samoraslo ustvarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.