- celokúpen
- -pna -o prid. (ū) publ. celoten, ves: celokupni dohodki; boril se je celokupen narod; celokupno gibanje je imelo agrarni značaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
celokúpen
Look at other dictionaries:
celo... — ali célo... prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na cel: celodneven, celokupen, celorob, celotonski; celozemljak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
