- samokólnica
- -e ž (ọ̑) priprava z enim kolesom in dvema ročajema za prevažanje materiala: naložiti samokolnico; odvažati kamenje s samokolnicami / kupiti samokolnico peska
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kánkole — kol ž mn. (á ȃ) nar. samokolnica brez zgornjega dela: Karlek je vozil zvrhane košare na kankolah v klet (I. Potrč) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karjóla — e ž (ọ̑) nižje pog. samokolnica: voziti s karjolo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šájtrga — e ž (ȃ) nižje pog. samokolnica: naložiti šajtrgo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
talíge — líg ž mn. (í ȋ) nar. prekmursko samokolnica: vozil je gnoj v taligah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tolíge — líg ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno samokolnica: voziti gnoj s toligami … Slovar slovenskega knjižnega jezika