- čeljústnica
- -e ž (ȗ) anat. čeljustna kost: spodnja, zgornja čeljustnica; rana na čeljustnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čeljústnica
Look at other dictionaries:
čeljústničen — čna o (ȗ) pridevnik od čeljustnica: čeljustnični izpah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lobánja — e ž (á) 1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja ♦ antr. dolgoglava lobanja // del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nébnica — e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: vnetje nebnic // parna kost trdega neba: čeljustnica in nebnici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spódnji — a e prid., spódnjejši in spódnejši (ọ̑) 1. ki leži, je nižje: spodnji del obraza, trupa; spodnji del zidu je vlažen; na spodnjem delu okovana palica; njegova hiša stoji v spodnjem koncu vasi; spodnji prostori hiše; spodnji rob jopice; spodnje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgórnji — a e prid., zgórnjejši in zgórnejši (ọ̑) 1. ki leži, je višje: zgornji del zidu se kruši; zgornji prostori hiše; poškodovan zgornji rob omare; zgornje police so prazne / doma je v zgornjem koncu vasi; pog. zgornja stranka se je odselila stranka,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
