- samohóden
- in samohôden -dna -o prid. (ọ̄; ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon: samohodni žerjav; samohodna razpršilna naprava za škropljenje trte ♦ voj. samohodni top
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sámovózen — in sámovôzen zna o prid. (ȃ ọ̄; ȃ ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon; samohoden: samovozni škropilnik; samovozna nakladalna naprava … Slovar slovenskega knjižnega jezika