- šaljívost
- -i ž (í) lastnost, značilnost šaljivega človeka: njegova šaljivost je bila ljudem všeč; šaljivost in nagajivost / šaljivost zgodbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šàljivōst — ž svojstvo onoga što je šaljivo … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
šaljivost — šàljivōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je šaljivo ETIMOLOGIJA vidi šala … Hrvatski jezični portal
nagajív — a o prid. (ȋ í) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: živ in nagajiv otrok // ki izraža šaljivost: nagajiva pesem / nagajiv pogled, smeh nagajívo prisl.: nagajivo pomežikovati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
norčàv — áva o prid. (ȁ á) 1. ki (rad) uganja norčije: norčav človek; bila je norčava kakor mlada psička // knjiž. ki vsebuje, izraža neresnost, šaljivost: to je rekla z norčavim glasom / norčave domislice 2. zastar. neumen, nespameten: zadosti sem že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobliskávati — am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna … Slovar slovenskega knjižnega jezika