šaljívec

šaljívec
-vca m (ȋ) kdor se (rad) šali: smejati se šaljivcu; je znan šaljivec

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • dobrodúšnež — a m (ȗ) ekspr. dobrodušen človek: šaljivec je in velik dobrodušnež; samozadovoljen dobrodušnež …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • humoríst — a m (ȋ) duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom // kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kolofôktar — ja m (ó) zastar. šaljivec, pavliha: bil je velik kolofoktar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pajác — a m (ȃ) 1. ekspr. klovn, burkež: nastop pajaca; poskakoval je kot pajac / cirkuški pajaci // šaljivec: to ti je pravi pajac 2. igrača, ki predstavlja klovna: izrezati, narisati pajaca; gumijast pajac // zlasti smešno oblečena figura, ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prismójenec — nca m (ọ) ekspr. nespameten, neumen človek: samo prismojenci delajo kaj takega / knjiž. velik burkež je in prismojenec šaljivec ● ekspr. imajo ga za prismojenca za čudaškega, neumnega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šálež — a m (ȃ) knjiž. šaljivec: zloben šalež …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šaljívka — e ž (ȋ) 1. ženska oblika od šaljivec: znana šaljivka 2. knjiž. šala: med delom je bilo slišati mnogo šaljivk in petja 3. knjiž. pesem, zgodba, navadno krajša, ki na šaljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: oče je rad pripovedoval… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • štosêr — ja m (ȇ) žarg. šaljivec, neresnež: to je velik štoser …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zamláda — prisl. (ȃ) knjiž. v mladosti: ali je še tak šaljivec, kot je bil zamlada; zamlada se je ukvarjal s športom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”