- rušítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od rušiti: rušitev poškodovanih hiš
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rušítven — a o (ȋ) pridevnik od rušitev: predložiti komisiji rušitveni načrt … Slovar slovenskega knjižnega jezika