- ropotáča
- -e ž (á) redko raglja: otroci z ropotačami v rokah ● star. pik ropotače klopotače
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ropotáč — a m (á) slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: težko poslušam tega ropotača … Slovar slovenskega knjižnega jezika