- cedílo
- -a s (í) luknjičasta priprava za precejanje tekočin: precediti skozi cedilo; cedilo za čaj, za juho ∙ ostati na cedilu brez pomoči, sam; pustiti koga na cedilu brez pomoči, podpore
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cedílo
Look at other dictionaries:
cedíti — ím nedov., cêdi in cédi; cejèn (ȋ í) 1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna 2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sidilă — SIDÍLĂ s.f. v. sedilă2. Trimis de LauraGellner, 27.10.2007. Sursa: DEX 98 sidílă ( le), s.f. – Tipar de brînză din ţesătură inferioară, în formă de sac. – var. sădilă, sedilă. sb., slov. cedilo (Tiktin; Candrea), bg … Dicționar Român
cedílce — a s (ȋ) manjšalnica od cedilo: mrežasto cedilce; cedilce za čaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cedílka — e [tudi u̯k] ž (ȋ) redko cedilo: s cedilko precediti mleko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cedílnik — a [tudi u̯n] m (ȋ) redko cedilo: mošt teče iz soda skozi cedilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cedník — a m (í) redko cedilo: stresti na cednik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúknjičast — a o prid. (ȗ) poln luknjic: škatlica z luknjičastim pokrovom; cedilo ima luknjičasto dno / luknjičasti siri ♦ bot. luknjičaste gobe gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka luknjice, kjer nastajajo trosi, Polyporaceae; obrt. luknjičasti vzorec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mléko — a s (ẹ) 1. bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen čas po porodu kot hrana za mladiče: mladič sesa mleko pri materi; za otroka je najboljše materino mleko; pasje mleko // taka tekočina pri domači živali, zlasti kravi, kot hrana… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mréžast — a o prid. (ẹ) 1. po obliki podoben mreži: poslikati z mrežastimi vzorci; mrežasta senca; mrežasta vrata pokopališča / mrežaste nogavice nogavice, pri katerih je pleteni vzorec podoben mreži; mrežasta tkanina zelo redka tkanina 2. ki je iz mreže … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèkázen — zna o prid. (ȅ á) knjiž. 1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost 2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
