- ríkanje
- -a s (ȋ) glagolnik od rikati: slišati je bilo rikanje bika; rikanje slonov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rík — a m (ȋ) močen, predirljiv glas: rik se je razlegel daleč naokoli / ekspr. lovčev zmagoslavni rik krik // rikanje: slišati bikov rik … Slovar slovenskega knjižnega jezika