- résnost
- -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost resnega: hvalili so njeno resnost / resnost glasu / resnost pri študiju / resnost položaja / z veliko resnostjo se je lotil dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
résnost
Look at other dictionaries:
dórski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Dorce: dorsko narečje ◊ muz. dorska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona d navzgor; um. dorski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna resnost in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
humór — ja m (ọ̑) 1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa: biti brez humorja; imeti smisel za humor / on je človek humorja // kar se ustvari s to sposobnostjo: ljubil je šalo in razumel humor; črtica je brez humorja; pripovedovati s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polágoma — prisl. (ȃ) 1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: zrak se polagoma segreva; polagoma je spoznal resnost položaja; zanimanje je polagoma začelo upadati // izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: polagoma se pomiriti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikrívati — am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja ♦ jur. prikrivati kaznivo dejanje // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
resnôba — e ž (ó) knjiž. resnost: resnoba ga je minila / resnoba obraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
resnôbnost — i ž (ó) knjiž. resnost: hvalili so njegovo resnobnost / resnobnost gospodarskega položaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
serióznost — i ž (ọ̑) knjiž. resnost: cenili so ga zaradi njegove serioznosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slovésen — sna o prid., slovésnejši (ẹ) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo ♦ rel. slovesna maša // ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprevrníti — in sprevŕniti em tudi izprevrníti in izprevŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: sprevrniti naravni red; vse se je sprevrnilo 2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevrniti resnico; zavestno sprevrniti smisel besed sprevrníti se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svečán — a o prid. (á) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo // … Slovar slovenskega knjižnega jezika
