Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čebljánje — a s (ȃ) glagolnik od čebljati: a) glasno čebljanje deklet; žensko čebljanje o vsakdanjih stvareh b) ptičje čebljanje; čebljanje lastovk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čebrljáti — ám nedov. (á ȃ) redko živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: rada čebrlja s sosedo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čevketáti — ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) nar. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: v kuhinji so čevketale ženske (F. Godina) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čevrljáti — ám nedov. (á ȃ) čebljati, čebrnjati: deklice čevrljajo na dvorišču; čevrljala je brez prestanka / rada čevrlja z znanci / ptice čevrljajo in prepevajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cvrčáti — ím nedov. (á í) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvrčkáti — ám in čvŕčkati am nedov. (á ȃ; ȓ) redko ščebetati, čebljati: jata škorcev čvrčka nad travnikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cvrkútati — am nedov. (ū) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kobilice, murni, ptiči cvrkutajo // dajati cvrkutanju podobne glasove: plamenček petrolejke cvrkuta; lesene stopnice so cvrkutale pod vsako stopinjo / ekspr. streli nepretrgoma cvrkutajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvrléti — ím nedov. (ẹ í) nar. ščebetati, čebljati: Cela vrsta ptičev se je že vrnila in na poganjajočih vejah so neutrudno čvrleli škorci (J. Dular) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvrljáti — ám nedov. (á ȃ) redko čebljati, čebrnjati: smukala se je okrog babice in neprestano čvrljala / rada čvrlja z materjo / po drevju čvrljajo sinice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počebljáti — ám dov. (á ȃ) krajši čas čebljati: rad bi malo počebljal z njo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
