Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvóstránski — a o prid. (ọ̑ á) nanašajoč se na dve strani: dvostranska krtača; dvostransko ogledalo / dvostransko veslo veslo z dvema lopatama / dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama ◊ čeb. dvostranski čebelnjak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čebelník — a [čebeu̯n in čǝbeu̯n ] m (í) zastar. čebelnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúnajčan — a m (ú) 1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve, ki se goji zaradi mesa in krzna: beli, modri dunajčan 2. čeb. panj s povprek nameščenimi sati v treh enako velikih nadstropjih: imel je lep čebelnjak s sedemdesetimi dunajčani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obletováti — újem nedov. (á ȗ) obletavati: čebele obletujejo čebelnjak / obletovati prijatelje / fant vztrajno obletuje dekle / obletovati koga v mislih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obsénčiti — im dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. 1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci: čebelnjak so obsenčili z vejami; plevel je obsenčil mlade rastline; z roko je obsenčila oči zasenčila 2. obiti, prevzeti: obsenčila jih je velika groza; strah mi je obsenčil dušo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
po — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šuméti — ím nedov. (ẹ í) 1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevje, suho listje šumi v vetru; morje, slap šumi; voda v loncu že šumi, kmalu bo zavrela; glasno, tiho šumeti; brezoseb. veter je pihal, da je šumelo / celofan papir… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úlj — a m (ȗ) star. 1. (čebelji) panj: vsi ulji so polni medu; čebelnjak s pisanimi ulji; v sobi je šumelo kakor v ulju / sedeti pred uljem čebelnjakom 2. votel panj: cepiti hrastove ulje; dati ulj na ogenj, v peč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uljnják — a m (á) star. čebelnjak: na koncu vrta stoji uljnjak; sedeti pri uljnjaku; v razredu je šumelo kakor v uljnjaku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapážiti — im dov. (á ȃ) 1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem: zapažiti čebelnjak, hlev; zapažiti z listjem, s slamo / zapažiti strop z lesom opažiti 2. redko dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; zamašiti: zapažiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
