Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bateríjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na baterijo: a) baterijski častnik; baterijski ogenj; baterijska enota b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik; baterijska svetilka; baterijsko vžiganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brkàt — áta o prid. (ȁ ā) ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta ♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypa‰tus barbatus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epoléta — e ž (ẹ̑) nav. mn. košček blaga z znaki čina na ramenskem delu uniforme: generalske epolete; častnik v slavnostni uniformi z zlatimi epoletami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kója — e ž (ọ̑) knjiž., redko kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kreólski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kreole: postaven kreolski častnik / kreolsko prebivalstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mornáriški — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na mornarico: mornariški častnik / mornariška pehota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oficír — ja m (ȋ) član poveljniškega vojaškega osebja, častnik: postal je oficir; vojaki in oficirji / aktivni oficir; oficir za zvezo / oficir milice ♦ navt. oficir trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. oficir čin od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strážniški — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na stražnike: stražniški častnik / stražniška služba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tribún — a m (ȗ) 1. zgod., pri starih Rimljanih davčni uradnik v tribusu: služba tribuna ♦ zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih; vojaški tribun višji častnik v starorimski legiji 2. knjiž. kdor javno zastopa, brani… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žandarmeríjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na žandarmerijo: žandarmerijski častnik / žandarmerijska postaja orožniška postaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
