- brkàt
- -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta ♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypa‰tus barbatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brkat — br̀kat prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. a. kojemu rastu brci [brkat mladić; brkata žena] b. koji ima velike brke, koji se ističe velikim brkovima 2. koji ima vršike koje se nazivaju brkovi [brkat kukuruz] ETIMOLOGIJA vidi brk … Hrvatski jezični portal
obrkatiti — obr̀katiti svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. rad. obr̀katio> DEFINICIJA dobiti brkove, postati brkat ETIMOLOGIJA o (b) + v. brk … Hrvatski jezični portal
bŕkast — a o prid. (ȓ) redko brkat: brkast in kosmat moški / brkast obraz / brkast maček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rúsast — 1 a o prid. (ū) star. rdečkast, rjavkasto rdeč: rusasti lasje 2 a o prid. (ū) nar. severovzhodno brkat: rusast moški // kosmat, neobrit: danes si pa rusast … Slovar slovenskega knjižnega jezika