razvítost

razvítost
-i ž (ȋ) lastnost, značilnost razvitega: razvitost industrije, šolstva; stopnja razvitosti; razvitost in zaostalost / gospodarska, kulturna razvitost / duševna, telesna, umska razvitost

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • zrèl — in zrél éla o [eu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ; ẹ̑ ẹ) 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hipoplazíja — e ž (ȋ) med. nepopolna razvitost organa ali tkiva, zlasti spolnih organov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • materiálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na materijo: duhovni in materialni svet / materialna kultura 2. nanašajoč se na material: imeti materialne rezerve; materialna škoda 3. nanašajoč se na proizvajalna sredstva: razvoj družbene materialne baze;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vónj — a m (ọ̑) 1. hlapi, ki jih oddajajo hlapljive snovi: vonj se širi, ekspr. plava po prostoru; ekspr. vonj se razpuhti, sili, udarja v nos; dajati, oddajati vonj; puščati za seboj neprijeten vonj // značilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zastávnost — i ž (á) 1. krepka raščenost, razvitost: fantova zastavnost in zdravje // knjiž. krepkost, trdnost: zastavnost rasti 2. star. resnost, umirjenost: igralec bi moral dati junaku več zastavnosti in lagodnosti 3. zastar. uglednost, imenitnost:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zméren — rna o prid., zmérnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki se drži prave mere, ne pretirava: zmeren človek / biti zmeren v jedi, pijači, zahtevah / njegova kritika je zmerna // ki ne zagovarja, zastopa skrajnih stališč, nazorov: zmeren politik; pripadnik zmerne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • znáti — znám nedov. (á ȃ) 1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti: znati abecedo, poštevanko; pesem se je učil toliko časa, da jo je znal; igralci ne znajo vlog; znati besedilo na pamet, kot… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”