- razvézanec
- -nca m (ẹ́) jur. moški, katerega zakon je bil razvezan: poročila se je z razvezancem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lóčenec — nca m (ọ) poljud. moški, katerega zakon je bil razvezan, strok. razvezanec: poročila se je z ločencem // v cerkvenem pravu ločeni moški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razporočênec — nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika