- lóčenec
- -nca m (ọ́) poljud. moški, katerega zakon je bil razvezan, strok. razvezanec: poročila se je z ločencem // v cerkvenem pravu ločeni moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razporočênec — nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika