- razvèz
- -éza m (ȅ ẹ́) muz. harmonski postop, v katerem se disonanca razveže v konsonanco
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razvèz
Look at other dictionaries:
zadŕžek — žka m (ȓ) 1. kar koga, kaj zadržuje, ovira: zaradi nepredvidenih zadržkov niso odpotovali / čustveni, ideološki zadržki / star. odstranjevati zadržke s ceste ovire, zapreke // jur. kar ovira, onemogoča uvedbo ali potek postopka: pravdni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
