- razveljavítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od razveljaviti: razveljavitev določil, zakona / razveljavitev dogovora, odločbe / razveljavitev gola zaradi napake igralca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
abolícija — e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije ♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
amortizácija — e ž (á) 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
anulácija — e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora … Slovar slovenskega knjižnega jezika
derogácija — e ž (á) jur. delen ali popoln odvzem veljavnosti pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljavitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kasácija — e ž (á) jur., v nekaterih deželah razveljavitev sodne odločbe, ki jo izvrši kasacijsko sodišče: kasacija sodbe // kasacijsko sodišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kríž kráž — medm. (ȋ ā) 1. pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: križ kraž, je rekel, zamahnil z roko in voda je pritekla 2. izraža odločno zavrnitev ali razveljavitev besedila: križ kraž, in je prečrtal stran … Slovar slovenskega knjižnega jezika
políca — 1 e ž (í) 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami ∙ ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stórno — a m (ọ̑) 1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo: knjižiti storno; storno zneska 2. žarg. preklic, odpoved: storno naročila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
suspénzija — in suspenzíja e ž (ẹ; ȋ) 1. jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: zahtevati suspenzijo direktorja / izreči suspenzijo // začasna razveljavitev, neupoštevanje česa: suspenzija ustavnih svoboščin / suspenzija… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
várstvo — a s (ȃ) 1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga: zaupati komu varstvo otroka / organizirati, urediti otroško varstvo / celodnevno varstvo; žarg., šol. šolsko varstvo bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika