razsvetljeváti

razsvetljeváti
-újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: močna luč razsvetljuje križišče; razsvetljevati mesto, ulice; razsvetljevati z reflektorji / pot mu je razsvetljevala mesečina; pren., ekspr. njen obraz je razsvetljeval prijeten nasmeh ∙ ekspr. s svojim tovarištvom nama je razsvetljeval življenje ga delal lepšega, prijetnejšega 2. s poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: kot učitelj je razsvetljeval mladino; načrtno razsvetljevati ljudi 3. redko razjasnjevati, pojasnjevati: razprava razsvetljuje probleme delavskega gibanja razsvetljujóč -a -e: vse pristanišče razsvetljujoča luč; razsvetljujoča moč knjige

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • karbídovka — e ž (ȋ) pog. acetilenska svetilka: prižgati karbidovko; razsvetljevati jame s karbidovkami; petrolejke in karbidovke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razsévati — 1 am nedov. (ẹ) knjiž. razširjati, raznašati: ptice razsevajo seme nekaterih rastlin / razsevati vznemirljiva gesla 2 am nedov. (ẹ) knjiž. razsvetljevati: svetilnik razseva noč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razsvečeváti — újem nedov. (á ȗ) zastar. razsvetljevati: luna mu je razsvečevala pot …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razsvetljáva — e ž (ȃ) glagolnik od razsvetljevati: izboljšati razsvetljavo ulic; dobra, pomanjkljiva, slavnostna razsvetljava; naravna, umetna razsvetljava; razsvetljava s svečami / električna, plinska razsvetljava; javna razsvetljava; neposredna, posredna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razsvetljevánje — a s (ȃ) glagolnik od razsvetljevati: razsvetljevanje javnih prostorov; razsvetljevanje z reflektorji / razsvetljevanje ljudi / razsvetljevanje dejstev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razsvítljati — am nedov. (ȋ) zastar. razsvetljevati: luna mu razsvitlja pot …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razžárjati — am nedov. (á) 1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati železo; razžarjati na žarečem oglju / sonce je razžarjalo skale // z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati oglje 2. ekspr. razsvetljevati: plameni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žaromèt — éta m (ȅ ẹ) svetilo, pri katerem se z usmerjanjem svetlobe z zrcalom, s sistemom leč povečuje svetilnost: žaromet posveti, ugasne; prižgati žaromet; usmeriti žaromet na oder; razsvetljevati cesto, letališče z žarometi; slepeča svetloba… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”