iniciálen — lna o prid. (ȃ) 1. knjiž., redko začeten, prvi: inicialni simptomi bolezni / inicialne vrste poglavja 2. kem., v zvezi inicialno razstrelivo razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: z inicialnim razstrelivom napolnjene… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plástičen — čna o prid. (á) 1. ki je iz plastične mase: plastičen lonček, plašč, žleb; izdelovati plastične stole; plastična kupola, obloga, vrečka / plastična masa / plastična skakalnica skakalnica, pokrita s plastično maso 2. ki se da gnesti, oblikovati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
várnosten — tna o prid. (á) nanašajoč se na varnost: varnostna meja; varnostno področje / varnostni ukrepi; varnostna naprava / varnostni predpisi / varnostni inženir, tehnik inženir, tehnik, ki skrbi za varnost pri delu; varnostni organi države organi, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
amonál — a m (ȃ) kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bombáž — a m (ȃ) semenska vlakna bombaževca, ki se uporabljajo kot tekstilna surovina: predelovati bombaž; očiščen, surov bombaž; egiptovski bombaž; obiranje bombaža; izdelki iz bombaža / gojenje bombaža bombaževca // pog. tkanina iz te surovine: bombaž… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brizánten — tna o prid. (ȃ) teh., v zvezi z razstrelivo ki ima veliko rušilno moč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
detonátor — ja m (ȃ) razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: občutljivost detonatorja // posodica s takim razstrelivom: pritrdil je detonator in prižgal zažigalno vrvico; odviti minam detonatorje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
detonírati — am dov. in nedov. (ȋ) eksplodirati ob zelo hitrem širjenju sežiga v eksplozivu: razstrelivo detonira / preh. detonirati dinamit povzročiti, da detonira … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dinamít — a m (ȋ) brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je nitroglicerin: razstreliti most z dinamitom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekrazít — a m (ȋ) brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina: granate so nekdaj polnili z ekrazitom; zaboj ekrazita; vonj po ekrazitu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
