Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
haaški — a o [háš ] prid. (ȃ) nanašajoč se na Haag: haaška industrija ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jury — ja [žirí in džúri] m (ȋ; ȗ) knjiž. žirija, razsodišče: glasovanje juryja [žirí in džúri] ž neskl. (ȋ; ȗ) zastar. žirija, razsodišče: pritožiti se jury … Slovar slovenskega knjižnega jezika
arbitráža — e ž (ȃ) 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
částen — tna o prid., částnejši (á) 1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna; vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razsodíščen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na razsodišče: razsodiščni postopek / razsodiščna poravnava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razsodíti — in razsóditi im dov. (ȋ ọ) 1. izreči svoje navadno dokončno, odločilno mnenje o določeni stvari: razsoditi spor; sama razsodi o moji prošnji; o tem bo že on razsodil; pravično, pravilno razsoditi / razsodišče je tako razsodilo ♦ jur. odločiti v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
