Vračara — ou Baba Hrka, en cyrillique serbe Врачара ou Баба Хрка ( La Sorcière ou La Diseuse de bonne aventure , en slovène Čarovnica), est une opérette de Matei Millo, présentée pour la première fois le 3 mai 1882 à Belgrade sur une musique de… … Wikipédia en Français
Baba Hârca — (Baba la vieille sorcière) est la première opérette roumaine, composée en 1848 par Alexandru Flechtenmacher né à Iași en 1823, sur un livret de Matei Millo. La première eut lieu le 26 décembre 1848 au Théâtre National de Iași[1]. Baba la sorcière … Wikipédia en Français
Davorin Jenko — Buste de Davorin Jenko sur sa tombe au cimetière de Žale, Ljubljana Davorin Jenko, compositeur et … Wikipédia en Français
čár — a m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čarôbnica — e ž (ȏ) zastar. čarovnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čarodéjka — e ž (ẹ̑) knjiž. čarovnica: vprašati čarodejko za svet; pren. Zasloni, čarodejka, svet mi z belimi rokami .. in morda mi bo dobro spet (O. Župančič) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čarovníja — e ž (ȋ) nav. mn. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cóprnica — e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudíčevka — e ž (í) 1. ženska oblika od hudič: hudiči in hudičevke / prikazovala se mu je celo kot hudičevka // star. čarovnica: hudičevke se zbirajo na Kleku 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: hudičevka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava hudičevka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klékarica — e ž (ẹ̑) po ljudskem verovanju čarovnica, ki se z drugimi čarovnicami sestaja na Kleku: gotovo ga je urekla klekarica … Slovar slovenskega knjižnega jezika