- razplamtéti
- -ím dov. (ẹ́ í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamtel kresove; bakla se je razplamtela; pren. to je razplamtelo njegovo strast
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razpúhniti — em dov. (ú ȗ) redko razpihniti, razplamteti: veter je razpuhnil ogenj … Slovar slovenskega knjižnega jezika