- razpétost
- -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje razpetega: razpetost jadra / knjiž. pesnikova razpetost med resničnostjo in sanjami
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ambivalénca — e ž (ẹ̑) knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika