Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razmazati — ràzmazati (što, se) svrš. <prez. ràzmažēm, pril. pr. āvši, imp. ràzmaži, prid. trp. ān> DEFINICIJA nešto tekuće ili žitko raširiti ravnomjerno laganim dodirom po površini [razmazati boju] ETIMOLOGIJA raz + v. mazati … Hrvatski jezični portal
ràzmazati — (što, se) svrš. 〈prez. ràzmažēm (se), pril. pr. āvši (se), imp. ràzmaži (se), prid. trp. ān〉 nešto tekuće ili žitko raširiti ravnomjerno laganim dodirom po površini [∼ boju] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razmazivati — razmazívati1 (koga, što, se) nesvrš. <prez. razmàzujēm, pril. sad. razmàzujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. razmazati ETIMOLOGIJA vidi razmazati … Hrvatski jezični portal
rastŕljati — (što) svrš. 〈prez. ràstr̄ljām, pril. pr. āvši, prid. trp. ràstr̄ljān〉 raznijeti trljajući, razmazati trljanjem … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razmazívati — (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. razmàzujēm (se), pril. sad. razmàzujūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}razmazati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
rastrljati — rastŕljati (što) svrš. <prez. ràstr̄ljām, pril. pr. āvši, prid. trp. ràstr̄ljān> DEFINICIJA raznijeti trljajući, razmazati trljanjem ETIMOLOGIJA raz + v. trti, trljati … Hrvatski jezični portal
góstost — in gostóst i ž (ọ; ọ̑) lastnost, značilnost gostega: marmelade zaradi gostosti ni mogel razmazati / gostost posevka je ovirala razraščanje posameznih rastlin / večja gostost prebivalstva v mestih gostota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kít — 1 a m (ȋ) največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami: zadeti kita s harpuno / lov na kite ♦ zool. brezzobi kiti ki imajo namesto zob dve vrsti poroženelih kožnih gub, Mystacoceti; grenlandski kit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mazàv — áva o tudi mázav a o prid. (ȁ á; á) ki se da mazati, razmazati: nadevu primešamo malo goste omake, da postane mazav; mehka in mazava snov / izdelovati mazavi sir; mazavo testo testo, ki se prijema rok in orodja ◊ kem. mazavo milo kalijevo milo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péna — e ž (ẹ) 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
