- razklòp
- -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od razklopiti: razklop pasti / avtomatičen razklop naprave / razklop rude; razklop s kislino
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razklópen — pna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razklop: razklopne naprave / razklopna miza raztegljiva miza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklòp — sklópa in sklôpa m (ȍ ọ, ó) 1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: sedežni sklop; sklop elementov; sklop gospodarskih poslopij; sklop strojev / z oslabljenim pomenom obsežni … Slovar slovenskega knjižnega jezika