- razgrajáč
- -a m (á) ekspr. kdor (rad) razgraja: umiriti razgrajača; razgrajači in pretepači
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lopútnik — a m (ȗ) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor; loputa: stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje // nar. gorenjsko kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: velik loputnik 2. nar.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načelováti — újem nedov. (á ȗ) 1. biti načelnik: načelovati oddelku za finance / načelovati zadrugi / nekdaj načelovati občini 2. poveljevati, ukazovati: načelovati bataljonu ∙ ekspr. fantje so razgrajali in razbijali, njegov sin jim je pa načeloval jih je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponočnják — a m (á) ekspr. kdor ponočuje: bil je ponočnjak in razgrajač / neznani ponočnjaki so pobegnili, ko so zaslišali glasove; po cesti se je opotekala trojica ponočnjakov / odkar študira, je postal pravi ponočnjak, nikoli ne gre spat pred polnočjo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potèp — épa m (ȅ ẹ) 1. glagolnik od potepati se: večdneven potep / potep po mestu in ogledovanje izložb / oditi s tovariši na potep; pren. njene misli so zdaj na potepu 2. potepin: bil je razgrajač in potep / kot psovka kje si bil tako dolgo, potep … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potepínček — čka m (ȋ) manjšalnica od potepin: naš sinček je velik razgrajač in potepinček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znàn — in znán znána o prid. (ȁ á; á) 1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi: v svojem času je bil znan govornik; najel je znanega odvetnika; na prireditvi so nastopali znani športniki; daleč naokrog znana gostilna;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika