ponočnják

ponočnják
-a m (á) ekspr. kdor ponočuje: bil je ponočnjak in razgrajač / neznani ponočnjaki so pobegnili, ko so zaslišali glasove; po cesti se je opotekala trojica ponočnjakov / odkar študira, je postal pravi ponočnjak, nikoli ne gre spat pred polnočjo / zajec, jazbec, jež in še nekatere druge živali so ponočnjaki hodijo okrog predvsem ponoči

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • kartáč — a m (á) kvartač: bil je kartač in ponočnjak …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ponočník — a m (í) 1. ponočnjak: druži se s ponočniki in pijanci 2. veter, ki piha ponoči; nočnik: z gor je zapihal ponočnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ponočnjákinja — e ž (á) ženska oblika od ponočnjak: oče se je jezil nanjo, ker je bila prava ponočnjakinja / nekatere živali so ponočnjakinje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”