- razglédanost
- -i ž (ẹ̑) značilnost razgledanega človeka: njegova razgledanost nas je presenetila; ugotoviti razgledanost kandidatov; razgledanost v stroki / široka, velika, vsestranska razgledanost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razglédanost
Look at other dictionaries:
izobrázba — e ž (ȃ) 1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kozmopolitízem — zma m (ȋ) 1. nazor, po katerem človek ne pripada posameznemu narodu, državi, ampak svetu kot celoti: pesnikov prehod od kozmopolitizma k patriotizmu / kozmopolitizem stoikov / slabš. zaiti v hud buržoazni kozmopolitizem 2. široka, svetovna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kultúra — e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načítan — a o prid. (ȋ) ki si je pridobil razgledanost, izobrazbo z branjem knjig: bil je zelo načitan človek; duhovita je in načitana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načítanost — i ž (ȋ) razgledanost, izobraženost, pridobljena z branjem knjig: njegova načitanost in delavnost presenečata; fant kaže veliko načitanost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podkovánost — i ž (á) značilnost, stanje podkovanega: neustrezna podkovanost konj / ekspr.: na izpitu je pokazal vsestransko podkovanost znanje, razgledanost; jezikovna, strokovna podkovanost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólpísmenost — i [u̯p] ž (ọ̑ ȋ) 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predvsèm — prisl. (ȅ) 1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preprôščina — e ž (ȏ) 1. knjiž. preprostost: nenavadna preproščina vhoda v palačo 2. ekspr. lahkovernost, naivnost: čudil se je njeni preproščini / v svoji preproščini je vse verjel / kot vzklik o sveta preproščina 3. knjiž., ekspr. lahkoveren, naiven človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
regionálnost — i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost regionalnega: regionalnost pojava / preskok iz regionalnosti v evropsko razgledanost omejenosti, ozkosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
