rázgled

rázgled
-a in razglèd -éda m, tož. mn. tudi rázgledi (á; ȅ ẹ́) nav. tož. in mest. ed. in mn., etn., navadno v zvezi iti na razgled iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo šli na razgled

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • rázgled — m razgledanje [∼ novosagrađenog objekta], {{c=1}}usp. {{ref}}razgledati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • razgled — rázgled m DEFINICIJA razglédanje, usp. razgledati ETIMOLOGIJA vidi razgledati …   Hrvatski jezični portal

  • razglèd — éda m (ȅ ẹ) 1. kar je predmet zaznavanja z razgledovanjem, gledanjem: z vrha hriba je zelo lep razgled; visoke stavbe preprečujejo razgled; razgled na mesto in okolico; razgled po dolini; kraj z lepim razgledom; soba z razgledom na morje iz… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ràzgledati — svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. ràzglēdān〉 obaviti razgled, {{c=1}}usp. {{ref}}razglédati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • belvedêre — a m (ȇ) kraj, prostor z lepim razgledom: razgled z belvedera …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • díven — vna o prid., dívnejši (ȋ) zastar. čudovit, sijajen: diven razgled; divna pokrajina / diven načrt / divna lepota …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • divôten — tna o prid. (ó) zastar. čudovit, sijajen: divoten razgled / divotna deklica, pokrajina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • frapírati — am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. zelo presenetiti, zelo iznenaditi: njegova interpretacija skladbe me je frapirala; razgled z gore ga je frapiral ◊ gost. hladiti peneče se vino v posodi z ledom z ročnim vrtenjem buteljke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gôra — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi góro góre (ó) 1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore; luna se je dvigala izza gore; priti na goro; sonce gre, zahaja za goro; vas leži pod goro; za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jasníca — e ž (í) knjiž. jasen kos, del neba: oblaki so se pretrgali in skozi jasnice je posijalo sonce / jasnica med drevjem mu je odpirala razgled …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”