- razčemeríti
- -ím dov., tudi razčeméril (ȋ í) nar. vzhodno razjeziti: z lažjo ga je razčemeril; mati se je zelo razčemerila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razčemériti — im tudi razčmériti im [prva oblika čǝm in čem] dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. povzročiti, da postane kdo čemeren: slabo vreme ljudi razčemeri razčemériti se tudi razčmériti se postati čemeren: hitro se razčemeri / ob slabi novici se mu je razčemeril obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčmeriti — gl. razčemeriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika