- razčmeriti
- gl. razčemeriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razčmeriti
Look at other dictionaries:
razcmériti se — im se dov. (ẹ ẹ̑) slabš. razjokati se: razcmeril se je, kot da so mu naredili veliko krivico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčemériti — im tudi razčmériti im [prva oblika čǝm in čem] dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. povzročiti, da postane kdo čemeren: slabo vreme ljudi razčemeri razčemériti se tudi razčmériti se postati čemeren: hitro se razčemeri / ob slabi novici se mu je razčemeril obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
