- razcapán
- -a -o prid. (á) ekspr. raztrgan, ponošen: berač v razcapanem plašču / umazani in razcapani otroci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
beráč — 1 a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beráček — čka m (á) otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cápast — a o prid. (á) slabš. raztrgan, razcapan: capast berač; capasta suknja / capasti oblaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cótast — a o prid. (ọ) nar. raztrgan, razcapan: cotast berač // resast: cotasta svilena ruta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
scapán — a o prid. (á) redko raztrgan, razcapan: pred vrati je stal scapan berač … Slovar slovenskega knjižnega jezika