- razburljívost
- -i ž (í) lastnost, značilnost razburljivega človeka: moti ga fantova razburljivost; bolestna razburljivost / razburljivost tekme
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bolésten — tna o prid., boléstnejši (ẹ̄) 1. nanašajoč se na bolest: bolesten krik, nasmeh, vzdih; bolesten izraz; bolestne poteze obraza / bolestno razočaranje 2. ki tako presega navadno mero, da kaže skoraj bolezenske znake: bolestna občutljivost,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vihárnost — i ž (á) ekspr. čustvena neuravnovešenost, razburljivost: njena viharnost ga je presenetila; viharnost mladine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzburljívost — i ž (í) lastnost, značilnost vzburljivega: vzburljivost dotikov; stopnja vzburljivosti / spolna vzburljivost / knjiž. za bolnika je značilna velika vzburljivost razburljivost … Slovar slovenskega knjižnega jezika