- razblebetáti
- -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: novico o poroki je hitro razblebetala razblebetáti se razgovoriti se: v pijanosti se je razblebetal
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
raz... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika