- rastlínje
- -a s (ȋ) več rastlin, rastline: rastlinje na vrtu že zeleni / gozdno, sredozemsko, vrtno rastlinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ščávje — a s (ā) nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje: pašnike je preraslo ščavje; posekati ščavje; preriti se skozi ščavje; bodičasto ščavje / gosto obrežno ščavje / ekspr. populiti ščavje na gredi plevel // slabš. rastlinje sploh:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bílje — bílj ž mn. (ȋ ȋ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar) a s (ȋ) raba peša rastlinje, zelenje: pomladno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divjína — e ž (í) 1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fosilizírati se — am se nedov. in dov. (ȋ) pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran a o: fosilizirano rastlinje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mákija — e ž (á) strnjeno rastoče zimzeleno grmičevje, rastlinje, značilno za Sredozemlje: breg, hrib je porasel z makijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
melíščen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na melišče: nastajanje meliščnih področij / meliščno rastlinje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
močvíren — rna o prid. (ȋ) trajno prepojen z zastajajočo vodo: močvirna zemlja; močvirna tla / močvirni gozdovi, travniki; močviren svet / močvirno rastlinje močvirsko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podrást — i in í ž (ȃ) rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem: posekati podrast; gozd je redek, skoraj brez podrasti; gosta, nizka podrast / macesnov gozd z bujno podrastjo rušja in sleča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podvôden — dna o prid. (ó) ki pod vodo, vodno gladino a) je, obstaja: podvodni svet; vrtinci in podvodne čeri; podvodno rastlinje / podvodni del ladje / podvodni kabel; vojaški podvodni objekti b) se dogaja: podvodno plavanje; različne podvodne raziskave /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pojíti — ím nedov. (ȋ í) knjiž. napajati: pojiti konje / pojili so ga z vinom / pojiti dušo z lepotami narave / dež poji rastlinje / kri borcev je pojila našo zemljo ● knjiž., ekspr. hrepenenje poji njegovo poezijo se izraža, kaže v njegovi poeziji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika