močvíren

močvíren
-rna -o prid. (ȋ) trajno prepojen z zastajajočo vodo: močvirna zemlja; močvirna tla / močvirni gozdovi, travniki; močviren svet / močvirno rastlinje močvirsko

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • črét — a m (ẹ̑) nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: veliki ilovnati čreti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čréta — e ž (ẹ) nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: konji se pasejo na čreti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grézen — zna o prid. (ẹ̄) redko razmočen, močviren: noga se mu je udrla v grezno ilovico; grezna zemlja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gréznat — a o prid. (ẹ̑) redko razmočen, močviren: greznat travnik; voda se je nabirala na greznatih tleh …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grezovína — e ž (í) redko razmočen, močviren svet: spremeniti grezovino v rodovitno zemljo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kál — a [kau̯] m (ȃ) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: po dežju so se napolnili vsi kali; piti vodo iz kala; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu // razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov 2. agr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lóg — 1 a m, mn. stil. logóvi; mest. mn. stil. logéh (ọ̑) 1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi: kositi na, v logu; logi in trate / knjiž. log je že pokošen travnik 2. knjiž. gozd: v logu skovika sova; gost bukov log; pesn.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • méka — in mêka e ž (ẹ; é) nar. prekmursko močviren travnik, log: šel je domov po meki; vrbe v meki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • móča — e ž (ọ) 1. stanje zaradi dolgotrajnega deževja: lani je bila moča; bati se moče; zaradi moče kaže na polju slabo / letos smo sejali v moči v deževnem vremenu ∙ preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša // star …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • močáva — e ž (ȃ) knjiž. z vodo zelo prepojen svet: rjave močave so se širile do obzorja / močava poleg gnojišča / tam je bila prej močava močviren svet, močvirje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”