- močáva
- -e ž (ȃ) knjiž. z vodo zelo prepojen svet: rjave močave so se širile do obzorja / močava poleg gnojišča / tam je bila prej močava močviren svet, močvirje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sušáva — e ž (ȃ) knjiž. suh svet: sušava, porasla z redkim grmičjem; sušava in močava … Slovar slovenskega knjižnega jezika