- ranítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od raniti: ob ranitvi navadno priteče kri; ranitev z ostrim predmetom / duševne ranitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ránjenje — a s (ā) ranitev: ranjenje pri težkem delu / ranjenje z besedo … Slovar slovenskega knjižnega jezika