- radogléden
- -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.