- bzíkati
- -am nedov. (ȋ) 1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh 2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bzíkati
Look at other dictionaries:
bzikati — bzíkati nesvrš. <prez. bzȋčēm, pril. sad. ajūći/bzíčūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA zujati ETIMOLOGIJA onom., usp. slov. bzikati i češ. bzikat … Hrvatski jezični portal
bzíkati — nesvrš. 〈prez. bzîčēm, pril. sad. ajūći/bzíčūći, gl. im. ānje〉 zujati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bzíkanje — a s (ȋ) glagolnik od bzikati: bzikanje obadov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
