- rabútati
- -am nedov. (ȗ) pog. trgati, nabirati na tujem: rabutati češnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rabútati
Look at other dictionaries:
rabútanje — a s (ȗ) glagolnik od rabutati: rabutanje v sosedovem sadovnjaku … Slovar slovenskega knjižnega jezika