- pústost
- -i ž (ú) lastnost, značilnost pustega: pustost pokrajine / pustost vremena / s svojo pustostjo je pokvaril razpoloženje družbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pustína — e ž (í) 1. redko pustost: pustina prostora / pustina življenja 2. star. pustinja: odhajati v pustino / njive so se spreminjale v pustino v puščo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pustôta — e ž (ó) 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti 3. redko pustost: pustota… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
suhopárnost — i ž (á) ekspr. pustost, dolgočasnost: suhoparnost statistike / ni se zanimal za matematiko in podobne suhoparnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žalôbnost — i ž (ó) knjiž. rahla žalost, otožnost: prevzela ga je žalobnost / žalobnost napeva / žalobnost pokrajine enoličnost, pustost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žálost — i ž (á) 1. čustvo, ki ga povzroča doživljanje česa duševno bolečega, smrt, izguba koga: obšla, prevzela ga je žalost; čutiti, izražati žalost; nositi v sebi žalost; ekspr. pregnati komu žalost iz srca; od žalosti se razjokati; novica ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika