- pustolóvec
- -vca m (ọ̑) kdor išče, ljubi pustolovščine: po svoji naravi je nemirnež in pustolovec; mladostni pustolovec // slabš. kdor se loti nevarnih, tveganih dejanj: politični pustolovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pustolóvec
Look at other dictionaries:
aferíst — a m (ȋ) knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist … Slovar slovenskega knjižnega jezika
avanturíst — a m (ȋ) kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist … Slovar slovenskega knjižnega jezika
častihlépnež — a m (ẹ̑) kdor hlepi po časti, slavi: to je častihlepnež in pustolovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
erótičen — čna o prid. (ọ) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konkvistadór — ja m (ọ̑) knjiž. osvajalec, pustolovec: konkvistadorji in pirati // v Srednji in Južni Ameriki, nekdaj španski, portugalski osvajalec: hlepenje konkvistadorjev po zlatu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
propálica — e ž (ȃ) slabš. moralno propadel človek, izprijenec: on je pustolovec in propalica / njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico / moralna propalica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pustolóvka — e ž (ọ̑) ženska oblika od pustolovec: bila je nemirna pustolovka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
