Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
beduín — a m (ȋ) arabski nomad v severni Afriki: puščavski beduini … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karakál — a m (ȃ) zool. ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije; puščavski ris … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peščén — a o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pések — ska m (ẹ) drobni, nesprijeti delci kamnin, zlasti kremena: kopati, sejati, voziti pesek; posipavati poledenele ceste, blatne steze s peskom; bel, grob, oster, sipek pesek; ima denarja kot peska / puščavski, rečni pesek / kremenov, marmorni pesek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕhavica — in prhávica e ž (ŕ; ȃ) knjiž. 1. žareč pepel: metati trske na prhavico 2. velika količina, množina premikajočih se delcev zlasti snega, vode v ozračju: puščavski veter je prinesel prhavico; prhavica modre galice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
puščáva — e ž (ȃ) 1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini // ekspr., navadno s prilastkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
puščáven — vna o prid. (ȃ) redko puščavski: puščavni pesek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pustínjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na pustinjo: pustinjske značilnosti / pustinjski veter puščavski veter / pustinjsko življenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razžaríti — ím tudi razžáriti im dov., razžáril (ȋ í; ā ȃ) 1. s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti kovino; razžariti iglo s plamenom, z električnim tokom / razžariti peč / ekspr. sonce je razžarilo puščavski pesek ♦ metal. razžariti do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rís — 1 a m (ȋ) 1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino 2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze 3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
