- puščávništvo
- -a s (ȃ) rel. obstoj, dejavnost puščavnikov: puščavništvo je bilo začetna oblika meništva ● ekspr. otresi se svojega puščavništva samotarskega, nedružabnega načina življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.