- prtìč
- -íča m (ȉ í) prtiček: zložiti prtič; obrisati si usta s prtičem / papirnati prtič / kuhati štruklje v prtiču
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
amíkt — a m (ȋ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
humerál — a m (ȃ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena; amikt: mašnik si ogrne humeral … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obšíti — šíjem dov., obšìl (í ȋ) s šivanjem dokončati, dodelati rob: prtič mora še obšiti / obšiti gumbnice / rob je treba obšiti / s čipkami obšiti zavese obrobiti obšít a o: obšito krilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obšívati — am nedov., tudi obšivájte; obšívala in obšivála (í) s šivanjem dokončevati, dodelovati rob: obšivati jopič / dov., nar. zahodno obšivati prtič obšiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zganíti — in zgániti em dov. (ȋ á) 1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino: zganiti časopis, glasovnico; ruto je skrbno zganila; zganiti list tako, da se lahko vtakne v žep 2. narediti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika